Željko Kozinc / Lep dan kliče 2

100 izletov po slovenskih krajih, nekaj njih tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem; Gosposvetsko polje, Rezija, Porabje...

Kam neki bi se del? - Vprašanje, ki postaja travma sodobnosti v njeni frenetičnosti zapravljanja prostega časa. Zato je tudi vzniknil žanr vsemogočih vodičev, ki vas vodijo po muzejih, cerkvah, gradovih, gorah, gostilnah, kolesarskih poteh, najdete lahko cele vodiče po pokopališčih.

Kozinčev vodič je vse v enem. Zapelje vas dobesedno na pokopališče, še več, prav na morišče, ko opiše Ajdovski gradec, kraj Črtomirjevega poslednjega boja, ki se je prešernovsko končal z mesarskim klanjem.

To je tudi princip avtorjevega pisanja, v katerem združuje opise poti in krajev, zraven pridodaja mitologije in zgodovinske zgodbe. Ko se potika po Slivnici, jo opiše z Balantičevi verzi, v Grahovem mu pride na misel janičarja, ki naj bi na čelu turške vojske nekoč stal prav pred to vasico in se po Aškercu presunjen spomnil, da je to vendar njegov rodni kraj. Po Fuks grabi teče učna pot, na kateri je na gobišču postavljena celo klopica, od koder lahko potem v miru gledate kako rastejo gobe. Kdor si zaželi izkusiti romarskega potu, ga najde na romanju do cerkvice Sv. Roka. Dramatični križev pot, ki preseže 140 m višinske razlike, je nastajal dolgih deset let, ko je v 18. st. Matej Vrečer, šmarski župnik, doktor filozofije in urarski genij postavljal kapelice z milimetrsko natančnostjo.

Pravi joker, kadar ne veste kaj in kam.