Tuja proza / Knjiga nespokoja

Grandiozno, vendar nedokončano življenjsko delo, sestavljeno iz fragmentov.

Knjigo nespokoja, danes portugalsko in mednarodno uspešnico, je Pessoa (1888 - 1935) začel pisati pri dvajsetih; po šestnajstih letih molčečega garanja je, za pokušino, objavil nekaj odlomkov; - ker pa je bil odziv javnosti mlačen, je zanjo dokončno obmolčal, z delom na knjigi pa kljub temu zavzeto nadaljeval. Žal je sedemindvajset let kasneje to svoje življenjsko delo pustil nedokončano, ker se je, kot beremo v njegovem življenjepisu, uštel pri sestavljanju osebnega horoskopa: izračunal je namreč, da bo umrl 1937. leta in bo tako imel še dovolj časa, da uredi svoje delo /...še na predvečer svoje smrti, 30. novembra 1935, je napisal: "Ne vem, kaj mi prinaša jutri ..."/.

Ampak zgodba Fernanda Pessoe, danes enega najpomembnejših avtorjev 20. stoletja se ne konča z njegovo smrtjo (in objavljenimi tremi pesniškimi zbirkami): namreč, njegova polsestra je hranila skrinjo v katero je pesnik spravljal rokopise (bilo jih je več kot 30.000, op.p.) vse do 1973. leta, ko je "najdba" končno prišla na dan - in Pessoa, ta čisto običajni, vedno elegantno oblečen uradnik, za večino sodobnikov pa zguba in pijanec, je kar naenkrat postal - mit.

Ampak, s čim si je to sploh zaslužil, saj ni uspel nikjer, ne v poklicu, ne v ljubezni, ne v odnosih do soljudi, ne v literaturi? Odgovor: razcepljen na desetine samsvojih osebnosti je bil pač - glasnik moderne dobe.

Ko bralec sam izbira redosled tavanja po poteh nespokoja ...