Domača proza / Krst nad Triglavom

V vseh ozirih prešerno besedilo, ki zgodbo (natančneje, preplet zgodb) gradi na Prešernovi dediščini.

Zakaj "krst nad Triglavom", torej v višavah? Preprosto zato, ker so v to moderno zgodbo o sodobnem Črtomiru in Bogomili vpletena n.n. bitja iz sam bog ve katerega zakotja vesolja, ki glavnega junaka, triinpetdesetletnega poštenjaka (beri: za ženo slabiča) Janka Pretnarja ugrabijo med nabiranjem gob ter ga čez pet tednov zopet vrnejo na isto mesto ...

Ampak možak je popolnoma spremenjen, fizično se je pomladil, sam njegov nastop je kar se da avtoritaviven, moti le to, da z okolico komunicira samo še v verzih, ki jih dobesedno stresa z rokava. Žena Malči seveda najprej pomisli, da jo doslej ponižen soprog zafrkava, ko pa njegovemu rimanemu "besedičenju" ("... žali me že cel dan. In to v verzih.") nikakor ni in ni konca, pokliče na pomoč ustrezne strokovne službe: Pretnarja najprej obišče vaški župnik, ki v izgubljenem in zopet najdenem sinu odkrije prisotnost mračnih sil in zato strahoma pobegne; potem našega junaka vzame v precep policija, vendar glavni inšpektor še med Pretnarjevim "literarnim večerom" dokončno obupa ("... gospa, pripravite moževo zdravstveno knjižico in ostale dokumente. Primer presega naše področje, treba se ga bo lotiti interdisciplinarno ..."); - in tako se navsezadnje v igro vključi še psihiatrična služba ("... naš čas je dragocenejši od kemije in elektrike, opozorilo je mišljeno skrajno resno!"). Razplet: Pretnarja končno invalidsko upokojijo in ...

Besedilo, zvesto domislicam velikega pesnika.