Poezija? / Moja velika debela mama

"Konjederec in krčmar pri stranskih vratih kupčujeta z mesninami, ki jih konjederec skrivaj predeluje ponoči. (...)

Tako se pogosto protohumorno začne kakšen prozni sestavek 19. stoletja, tu so pa taka, odštekano privoščljiva, pravzaprav vsa besedila, od skoraj publicističnega uvoda dalje, vsa izgledajo na zunaj kot kake pesmi. Uvod kot v kako 'svrho' kmečkega turizma prevede kar neki Primož Žvokelj v anglešćino in še nemščino. Njegova osnovna preokupacija je, da je v domači poljanski dolini v popretekli zgodovini živelo ali še živi nekaj takih originalov, katerih ravnanje, delovanje in posamezne misli bi bile lahko ali so zanimive tudi za širši krog ljudi zgolj v Poljanski dolini ali še drugje.

Če hočete, nam tokrat Janez Ramoveš odpira neke povsem nove perspektive kot pred kakimi šestimi leti s Striptizom namesto Kim Bessinger ali drugje v zbirki Glasovi pri Kmečkem glasu. Pogosto izgleda kot konkretna poezija, obenem je po vzratno tudi Koto s svojo kostno-mesno moko samo sodelavec kulturnega ministrstva. Pomembna je samo smer in mesto vključitve v proizvodni proces.