Zgodovina / Piava 1918

Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije.

Gre za poljudnoznanstveno obnovo oziroma pripoved o dogodkih po 12. soški bitki oktobra 1917 (takrat je prišlo do bliskovitega preboja združenih avstro-ogrskih in nemških sil, sama vojaška operacija pa je v zgodovinopisju poznana tudi kot Čudež pri Kobaridu, op.p.), ko se je brezglavo bežeča italijanska armada zaustavila šele ob reki Piavi - torej na domači lokaciji, ki je bila na začetku prve svetovne daleč, daleč zadaj za bojnimi črtami ...

Nadaljnji razplet: demoralizirana, takorekoč sesuta italijanska vojska se je na domačem dvorišču vsaj za silo "pokrpala" ter se končno uspešno postavila v bran, že tako (pregovorno) nizko vojaško moralo pa ji je dvignila izključno vključitev zavezniških, predvsem angleških čet v zaključne boje (samo primer: "... po enournem bobnečem ognju so čete britanskega XIV. korpusa prestopile Piavo. Na obrežju so naleteli na 7. c. kr. pehotno divizijo. Samo nekaj strojnic je zarožljalo, nakar se je avstrijska bojna črta brez posebnega odpora sesula ..."), ki so se po dolgotrajnji krvavi moriji - z zmago antantnih sil - uradno končali 4. novembra 1918, natančno ob 15. uri, ko so cesarsko kraljeve (K.u.K.) čete dobesedno izkrvavele na "zapahu, imenovanem Piava". No, omenjena italijanska reka pa s tem ne pomeni samo simbolnega konca prve svetovne vojne na jugozahodnem bojišču, temveč je hkrati tudi mesto dokončnega sestopa avstro-ogrske monarhije s svetovnega odra ...

P.S.: Tudi knjiga, ki popolnoma spregleda Slovence.