Leksikoni / Judovstvo

Založba MK prevzema primat med leksikografi; po leksikonu Islam (Thoreval, MK 1995) je tokrat prevedla njegov "antipod" Judovstvo.

Prinaša okoli 800 pojmov od bibličnih tem do sodobnosti. Ne ravno najnovejše, saj ne najdete ustanovitelja izraelske države Ben Guriona in njegovih naslednikov, ne umetnikov in znanstvenikov, kot sta bila Chagall in Einstein.

Sama gesla so izčrpna, tako denimo Jakob Kranz (1741-1804) ni le splošno opisan kot litovski pridigar, ampak predstavljen s konkretno priliko, ko kralj naleti na drvarja, ki ima pred hišo vrsto tarč s puščicami v osrednjih krogih. - Kako si tako dober? Preprosto, najprej sprožim puščico, nato pa okoli nje narišem kroge!

Gesla so vseobsegujoča, zakaj zajemajo tudi antisemitske vsebine: geto, prvič vanj konfinirali Jude 1516 v Benetkah, protokoli prednikov Siona (sionskih modrecev), spis, ki temelji na srednjeveški podobi Juda kot Satanovega častilca, ki kuje mednarodno zaroto, križarski pohodi, na katerih pa križarji niso pobijali le Saracenov, marveč tudi judovske skupnosti, holokavst...

Poleg vsebin prinašajo tudi globlje smisle, vzemimo praznični kos nekvašenega kruha afikomen, ki ga med praznikom pesaha družinski poglavar najprej skrije, otroci ga potem ukradejo, nakar pridejo pogajanja - namen pa je držati otroke budne do polnoči.

Prebiranje je privlačno, zakaj prinaša paleto variacij prepovedi, idej in ritualov: Adret (1235-1310) je bil španski rabi, ki je prepovedal študij "grških modrosti" pred 25-im letom, upornega sina, ki se zoperstavi staršem, lahko obredno kamenjajo, aramejsko molitev kadiš, pri kateri se veseli še sam Bog.

Leksikonov, ki ni pisan v suhoparni leksikografski maniri.