urejanje »
https://www.mladina.si/100208/200218-knjige-02/?f=u0q0ugzpsyzpe71iae70uvzaz7usue

Filozofija / Filozofija umetnosti

Jutro, Ljubljana 2001

Marjan Šimenc
MLADINA, št. 18, 6. 5. 2002

Filozofija umetnosti se po avtorjevih besedah naslavlja predvsem na laičnega bralca, ki ga zanima, kaj se dogaja na področju razprav o umetnosti, in na študente, ki si želijo pregleda filozofije umetnosti. Monografija ima tako dve veliki ambiciji: predstaviti pregled in premislek filozofije umetnosti, ki je čim bolj popoln, in predstaviti ga tako, da je poudarek na jasnosti misli, nazorni analizi teorij in argumentirani razpravi.

Ta izhodiščna stava ima številne posledice.

Prva bistvena je, da je knjiga vsebinska izredno bogata; v njej bralec najde predstavljeno pravzaprav vse pomembne teme, ki so jih na področju analitične filozofije obdelovali v 20. stoletju. V enajstih poglavjih je predstavljen problem opredelitve umetnosti, tematika estetskega izkustva, odnos umetnosti do funkcije, institucije, reprezentacije, ekspresije, okusa, vrednotenja, etičnega, čustev in interpretacije.

Druga je, da so pozicije vsebinsko natančno razčlenjene, tako da bralec dobi uvid v jedro problema, razume temeljne pojme in osvoji bistvene argumente. Pregled problemov in velikih tem je hkrati analiza bistvenih pojmov, tako da je knjiga tudi uvod v standardni besednjak, ki je potreben za razumevanje sodobnega govora o umetnosti.

Tretja je nenavadna ekonomija in discipliniranost mišljenja. Bržčas je mogoča zato, ker je avtor gradivo večkrat temeljito prediskutiral s svojimi študenti (njim se v predgovoru tudi zahvaljuje) in tako na osnovi pedagoške izkušnje iz besedila izločil vse, kar ni za predstavitev nujno potrebno. Nepričakovana posledica tako izčiščenega besedila pa se zdi tudi, da knjiga mestoma izpade tako, kot tale recenzija ves čas: nekoliko preveč formalno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa