urejanje »
https://www.mladina.si/100222/200222-knjige-04/?f=lq00l9xsg9x4xmdt470lm9t97lstx

Literatura / Izseljeni

Študentska založba, Ljubljana 2001, 3.920 SIT

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2002

Štiri novele o izseljenih Židih.

To niso pripovedi o holokavstu, tudi ne o vsebinah antisemitizma. Te nastopajo le mimogrede, tako kot reistični opisi vrtov in ulic, ali pa načina, na katerega je gospa Gracie štela opečnato rdeče bankovce za deset šilingov. Stavek tu, ki omeni bogato družino, ki je prišla za začetku XX. stoletja na počitnice v nemške toplice iz Rusije, kjer Židom ni dovoljen vstop v javna kopališča, in stavek tam, ki hkrati pripoveduje o nacistični zaplembi galerije junakovemu očetu, a obenem niza spomine na smučarske počitnice, ki jih je družina še naprej gojila v nemških Alpah.

Skupna značilnost glavnih likov ni židovstvo - to je le akcidenca -, temveč selitev v nova mesta. Zdaj lahko namreč avtor zastavi tekst retrospektivno, ko k priloženim fotografijam išče drobce iz njihovih otroštev in prejšnjih življenj. Učitelj, kockar, alpinist, popotnik z bedaeckerjem v roki, pa fotografija mondenega hotela, v katerem je stric Ambros prikockal sanjske milijone, njegove posetnice, vile iz Kissingena...

Tekst bralca ne more potegniti v napeto zgodbo, saj odnosov med osebami praktično ni. Vsak živi in umira v svoji samoti. Pa vendar, knjiga ima draž. Nekaj zaradi fotografskih podob in še več zavoljo lenobnih stavkov, ki omogočajo ležernost branja, ko se ti ne mudi k naslednji noveli, stavkov torej, ki izpisujejo ravno dovolj mikavne portrete bizarnih oseb, da ne odložiš knjige.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa