urejanje »
https://www.mladina.si/100382/200323-knjige-1/?f=gl0q0l9xs9xs4mit470lm9t97l79x

Knjiga / Carl G. Jung: Človek in njegovi simboli

Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, 7.400 SIT

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 23, 9. 6. 2003

Psihoanalitikova beseda za širno občinstvo.

Jung ni več priimek, ne ime avtorja številnih del, ampak je pojem, kot so Einstein, Freud, Galilei, Mozart, Shakespeare in podobni. Spada v arzenal splošne izobrazbe, katere značilnost je, da celo tisti, ki niso prebrali niti ene vrstice tega, kar je napisal, vedo povedati o njem stavek ali dva.

Knjiga, ki je izšla že posthumno, pa ni simplifikacija tipa Freud za začetnike, ki bi izhajala iz poskusa, kako pojasniti interpretacijo sanj neukemu bralcu. Avtor je s sodelavci poskusil predstaviti svoj nauk v knjižnem tempu, pri čemer je ohranil svoje koncepte, ki pa jih je argumentiral s številnimi podobami iz slikarstva in sodobnih mitov.

V času poplave psiholoških uspešnic, kako se znebiti travm, kako do uspešnega komuniciranja, kako ukrotiti stres, je delo pravzaprav nenavadno. Izhodišče pri Jungu je nezavedno, vendar pa potem teksta ne piše kot nasvetov bralcem, kaj naj počnejo s samim seboj, temveč jim le odstira zavese racionalnosti, izza katerih lahko uzrejo svoje nezavedno. Seveda ne v banalnem smislu, da bo zdaj vsakdo svoj lastni psihoterapevt, bolj v starogrškem spoznanju gnothi seauton, odkrivanju neznanega dela samega sebe.

Kdo naj bi spoznaval svojo dušo? "Danes je na milijone ljudi, ki so izgubili vero v vsakršno religijo. Še svoje ne razumejo več. Dokler življenje brez religije gladko teče svojo pot, je izguba skoraj neopazna. Ko pa nastopi trpljenje, se stvari obrnejo. Takrat začnejo ljudje iskati rešitev in razmišljati o smislu življenja, o njegovih osupljivih in bolečih izkušnjah." V znanstveni dobi je psihiater pravi naslov za vprašanja, ki so bila nekoč domena teologov.

In pacient psihoanalize je danes sodobni človek, katerega problem je v tem, da v bistvu funkcionira enako kot arhaični človek, le da je oropan za svet mitov, ki urejajo njegovo bivanje. Toda večni arhetipi vztrajajo tudi v njem, le da so zdaj premeščeni v nezavedno in spregovorijo le skozi sanje oziroma simbole. Torej, mit junaka, iniciacija, transcendenca, ženska anima v moškem, moški animus v ženski, sebstvo ...

Zakaj sanjamo? Kaj narediti s sanjami? Kako jih razumeti? Kaj iz njih potegniti? Kako brati simbole?

Knjiga, ki vodi k refleksiji nezavednega.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa