urejanje »
https://www.mladina.si/100414/200334-knjige-3/?f=uhhugzpsygzps77iae7huvzaz7upah

Humanistika / Kako ti Proust lahko spremeni življenje

Vale-Novak, Ljubljana 2003

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 34, 27. 8. 2003

Kako ti knjiga lahko spremeni življenje.

Ko bi se tako glasil naslov dela, bi ne prebudil v bralstvu zanimanja, ki ga je povzdignilo med uspešnice. Torej knjiga, ki je priročnik za branje prikazan na nediskutabilnem literarnem šarmerju. Kdo je pravi mag literature? Ta, ki napiše odličen roman na 200 straneh, ali oni, ki jih porabi več tisoč, pa ga bralci še vedno drže v rokah? Proust je zato sinonim za umetnost pisanja.

In dati Prousta v naslov, to je že pol uspeha. Drugo polovico je prispeval de Botton, ki ni napisal komparativne študije o literarnih in filozofskih vplivih na pisatelja, ne o kasnejših pisateljevih vplivih na svetovno književnost. Namesto šolskih pristopov si je izbral popularnega: učinki branja Prousta na vsakdanje bivanje.

Kaj je torej bralna srž? Da najdevamo nove in nove variacije? Nak, beremo zato, da v čtivu ponovno odkrijemo čustva in utrinke, ki smo jih potlačili. A kaj je največje bogastvo, ki nam ga lahko da literatura? - Da uživamo in se predajamo paralelnim svetovom, v katere uhajamo iz monotone vsakdanjosti? Nasprotno, največ, kar lahko bralec doživi, je nelagodje, trenutek, ko začutimo, da se nekaj ne ujema, da nekaj ni prav, da je prisiljeno, in takrat moramo vodnika pustiti zadaj in sami razmišljati naprej.

Ideal literarnega užitka ni v tem, da beremo zato, da nam mine čas, ampak da beremo zaradi samega sebe, zaradi želje, da se dokopljemo do spoznanja, kaj sami občutimo.

Kar velja tako v razviti formi: berem, da bom pisal, kot v enostavni: berem, da bom spoznaval samega sebe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa