Knjiga / Ur. Andrej Marušič in Saška Roškar: Slovenija s samomorom ali brez

Teksti o najrazličnejših aspektih samomorilstva.

Fenomen je kolosalen, 600 ljudi na Slovenskem se vsako leto samovoljno poslovi od življenja. Številka, ki vzame sapo. Še bolj pa podatki o uspešnosti pretanjenih načinov preprečevanja samomorov. Samomor namreč ni nekaj iracionalnega, tudi ni neizbežni družbeni pojav tipa naravnih pojavov, kot sta

dež in oblačnost. Je stanje duha, ki pa ne pelje enosmerno na pot samomora.

Sama knjiga je pisana v strokovnem jeziku, torej bolj za strokovne publike kot za splošno bralstvo, kar je hendikep. Zgreši namreč svojo lastno tezo, ki pravi, da je za uspešno reduciranje te oblike umiranja potrebno razbijati tabu samomora. Tabu pa ni za psihiatre, marveč za ljudstvo.

Pisanje kot tako sicer ni ovira za bralce, ki bi se želeli podučiti. Kdaj pojasnjuje prav nazorno. Nezmožnost pobega, ujetost v past, je tista distinktivna poteza, ki ustvarja brezup. Brezup je namreč dejavnik, v katerem se razlikujejo depresivne osebe, ki naredijo samomor, od tistih oseb z depresijo, ki samomora ne naredijo.

Krucialen pa je tudi čas potem. Za preživele, ki se soočajo s peklensko bolečino spoznanja: njihov bližnji se je raje odločil, da si vzame življenje, kot da bi v njihovi družbi živel še naprej!

Indikativen je stresni dejavnik, ki v različnih okoliščinah pri nekom zaradi neugodnega družbenega okolja, kot je recimo družbena osamitev, povzroči podobno škodo kot deset takih stresnih dogodkov pri osebi, ki ima močan občutek pripadanja družbeni skupini.

Problem je pravzaprav preprost, kar sicer dokazujejo drastične razlike v številu samomorov v različnih kulturnih in religioznih okoljih, mediteranski jug Evrope vs. Slovenija, Litva, Latvija, Estonija, Vojvodina, Finska, Madžarska ...

Spremeniš le družbeno in socialno okolje, toda kaj ko tak družbeni inženiring doslej še ni uspel. Če torej psihiatri in zdravniki ne morejo ljudem predpisovati na recept čimbolj ugodnih načinov bivanja v družini oz. družbi, pa niso nemočni. Zaznajo lahko indice samomorilnih nagnjenj, ki jih lahko ustavijo bodisi s terapijo bodisi z medikamenti.

Skratka, knjiga o načinih humanosti, ki sočloveku v krizi pomagajo prenesti neznosnost življenja.