Slovenski klasiki / Uredila (in opombe napisala) Miran Hladnik in Tone Pretnar: Alojz Gradnik, Zbrano delo, knj. 4

Ko se boj oziroma trnova pot obeh urednikov* za nepotvorjen prikaz celo(s)tnega Gradnikovega (1882-1967) ustvarjalnega opusa naposled le nekako zaključuje ...

Redosled: prva knjiga pesnikovih Zbranih del (gre seveda za knjigo iz eminentne zbirke, rojene 1946. leta, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, zbirke torej, ki z vsem znanstvenim aparatom "objavlja" samo najvišje dosežke naše literarne umetnosti oziroma dela najpomembnejših slovenskih besednih ustvarjalcev) je izšla 1984. leta, predstavila pa je Gradnikovo pesniško pot od začetkov do prve zbirke; druga, le ta "prikazuje" razvoj njegove že priznane poezije v cenjeno klasiko slovenske pesniške besede, ugleda luč sveta dve leti kasneje. In potem sledi - dolgoletni molk. Natančneje, obdobje konca polpretekle in začetka moderne slovenske stvarnosti, ko pri nas velja ena sama in edina "zveličavna resnica": da pač "tisti, ki ne ukloni hrbtenice direktivam z vrha in ne poskakuje v smislu tržnih zakonitosti, pač ni Sloven'c" ... A vendar, s preskokom v 21. stoletje in z novo založbo, mariborsko Litero, končno zmaga pamet: zaporedoma izideta tretja (pesnikovo zrelo obdobje) in četrta (na dobrih sedemsto straneh zaključuje "poglavje" več kot šestdesetletnega umetnikovega izvirnega pesniškega dela) knjiga Gradnikovih zbranih del.

Še enkrat o "zmagi" pameti: mnoge slovenske knjižnice Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev že lep čas veselo - IZLOČAJO.

*Op.: Hladnikov sodelavec Tone Pretnar (r.1945) je umrl novembra 1992. leta.