beseda staroste / France Bučar: Porušena harmonija sveta

Delo, ki - če parafraziramo Cankarja - skuša odklepati to (slovensko!) pamet, devetkrat zaklenjeno ...

V čem pravzaprav u-vidi avtor (r.1923), eden od "mnogih" zaslužnih za slovensko osamosvojitev, ključni problem današnjosti oziroma tako imenovanega svobodnega sveta, katerega delček, kamenček v mozaiku, smo nenazadnje tudi mi Slovenci? Prvič, širše: porušena je notranja harmonija sveta, zlasti skladnost med tvarnim in duhovnim ... Skratka, svet je po drugi svetovni vojni zašel v krizo, saj se je sesul sistem meščanskih vrednot, na katerih je slonel dotlej: in ljudje so, po eni strani v veliki meri zgubili sposobnost osmišljanja svojega bivanja, po drugi pa v svojem predstavitvenem svetu niso več sposobni reflektirati skokovitega tehnološkega razvoja, do katerega je medtem prišlo in prihaja.

No, in tako med obema platema, iz dneva v dan, prihaja do vse večjega razkoraka. In enako, ali natančneje, to še v večji meri, velja tudi za Slovence ... Torej, drugič, SLOVENSTVO: smo pač po/ne/srečen narod, ki ima še danes nerešene probleme s preteklo zgodovino; potem z današnjim trenutkom samim; - in seveda tudi "s pisanjem" prihodnosti. Kaj nam pravzaprav odslikava ogledalo, ki nam ga avtor podrži? Tu so prikazane naše zastarele predstave o svetu, opredeljene so zgodovinske korenine trenutnega položaja naše države; analizirani so vzroki in posledice našega ravnanja ...

Delo, ki navaja in spodbuja k razmišljanju. Ob navedenem pa samo še pobožna želja: da bi le koga tudi pripeljalo k - doumetju