Literati / ur. Aleš Berger in Ludwig Hartinger, Srečko Kosovel: Ikarjev sen

Dokumenti, rokopisi in pričevanja.

Ob 200-letnici pesnikovega rojstva izdaja za bibliofile in ljubitelje avtentičnosti. Torej: porodni list njegove matere, fotografije s sestrama iz Tomaja, očeta in matere, posnetek šole, v katero je zahajal, portreti sošolcev in prijateljev, vsega v izobilju, anonsa za literarni večer v Šentjakobskem gledališču, z napovedjo Kosovelovega branja pesmi, faksimile njegovega uvodnika v "Mladini" 1925/26, pesnik na parah, parte in mrliški list. Vmes pa pesnikov spis v francoščini v 5. semestru, katerega prevod se začne: "Rodil sem se 18. marca 1904 v Sežani blizu Trsta. Kako so minili moji prvi dnevi? Ne vem. Velika hiša, v kateri sem bil rojen, mi je enako nepoznana kot razlog mojega rojstva in življenja."

Njegova literarna zapuščina je tokrat predstavljena v rokopisih, kar je posebna bralna draž, saj lahko zdaj bralec sledi pesniku skozi napake, prečrtane misli in popravke, kdaj pisane kar na uradne formularje in poštne nakaznice. Urednika sta branje še poenostavila, ko sta pod rokopisni tekst postavila še različico v tiskanih črkah.

Tretji, najtanjši del pa tvorijo spomini avtorjevih sodobnikov: Bratka Krefta, Josipa Vidmarja, Iva Groharja, Bogomirja Magajne, Milka Bambiča ... ter pismi sestre Antonije in brata Stana.

Trenutno je Kosovel slavljenec, tako ljudstva kot države, kar je zanj najhuje, saj je s tem vržen med relikvije. Bolj ko se ga ceni in kuje v zvezde, manj je na zemlji. Preprosto - njegove vsebine so razen za lirične duše prazne. A vendar, kako ostra je njegova misel, ko premišlja odnos politike in humanizma in sklene, da je za politiko humanizem le fraza, potem pa lansira idejo o gospodarskem humanizmu. Pojem, ki je danes morda celo bolj intriganten kot za časa pesnika. V slavljenjih Kosovela seveda ni bilo slišati, da bi kdo priredil okroglo mizo, na kateri bi razvijali podobe in koncepte gospodarskega humanizma.

Zato je Ikarjev sen večji hommage avtorju, saj bralcu ponuja avtentičnega pesnika, ne pa mitskega slavljenca.