literatura / Ian McEwan: Amsterdam

Roman, posajen v sodobno Anglijo.

Po dolžini, vsega nekaj več kot 100 strani, ne spada med velika romaneskna dela, ki si včasih privoščijo a la Thomas Mann, da glavna junaka prvič spregovorita šele po 150 straneh pripovedi. Tu se takrat že vse konča: dispozicija, zapleti, junaki pomrejo, celo knjiga s spremno besedo vred.

Osrednja tema pri McEwanu je žurnalizem in njegovo produciranje škandalov. Rdeča nit pa pogreb fatalke Molly, ob katere grobu se zberejo vsi igralci: časopisni urednik, skladatelj, minister in poslovnež. Štirje tekmeci, ki pa so šele potem, ko so že izgubili svojo divo, postali pravi sovražniki.

Časopisnik poskuša uničiti ministra s serijo kompromitirajočih fotografij, prav vešče, počasi napoveduje stampedo in kuri publiko, dokler ... Minister še prej odbriljira na pogrebu, ko sebi v prid zmanipulira skladatelja, časopisnik in skladatelj se udarita po prijateljskih strunah, poslovnež z vsemi tremi.

Knjiga ima učinkovit preobrat, polna pikantnih dialogov visoke družbe, zanimiva secirnica delovanja časopisne redakcije s številnimi protiigrami in igrami iger, šola političnega PR, ki se izkaže v kriznih trenutkih, ironija na račun umetniškega ustvarjanja etc.

Čtivo, ki lepo teče, ki daje vtis novega in ki se potem tudi na hitro in ne boleče pozabi.