Poezija / Aleš Šteger: Knjiga reči

Četrta Štegrova pesniška zbirka. Ali: ko čarodej in bard besede dovoli spregovoriti - rečem.

A najprej na kratko tisto najpomembnejše o samem avtorju plus nekaj tehničnih podatkov o "zgradbi" knjige: Aleš Šteger je PESNIK, ki (si v) svoji poeziji ne dovoli kuhljanja črev oziroma preskakovanja plošče, skratka, vsaka njegova zbirka je, pa naj se sliši še tako EF-jevsko, naj mi naš pesnik prosim oprosti, takorekoč zaključena, natančneje, zaokrožena enota zase; - pričujočo Knjigo reči za/na/čenja pomenljiv "uvod", citiran iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika /Za vsako reč ne obstaja beseda.../, jo potem nadaljuje pred-pesem A (beri, bralčevo soočenje s samim seboj: "Umrl je A. In ni umrl. Tako kot njegov oče / A, tako kot njegov ded je utonil na vaškem pokopališču ..."), zatem pa sledi grunt knjige, sedem poglavij (vsako poglavje šteje sedem pesmi) pesnikovega rekanja o rečeh ... No, pred posameznimi naprimeri samo še pesnikovo "opozorilo" o dihtomiji med rečmi in stvarmi: "Reči so v oblasti človeka, ki izreka, medtem ko so stvari - stvariteljeve! In zdaj, naprimeri: prvič, reč, ki sliši na ime jajce, pogled z druge strani ("...ko ga na robu ponve ubiješ, ne opaziš, / Da jajcu v smrti priraste oko ...); drugič, reč ki obuja in naš kolektivni spomin in ravno tako našo strašljivo potrošniško vsakdanjost, klobasa ("... šest milijonov uplinjenih košer salam v drugi svetovni vojni / in milijon pobitih ljutih kobasica petdeset let kasneje na Balkanu .../ A hkrati zaskrbljenost. Število predebelih mortadel narašča ... "); tretjič, zopet reč, ki ...

Prefinjena in pretanjena pesniška rekanja o rečeh.