eseji / Philippe Sollers: Dictionnaire amoureaux de Venise

Francoski pisatelj, soustanovitelj legendarne revije Tel Quel, sopotnik strukturalistov, lingvistov in teoretske psihoanalize, je napisal posebni vodič po Benetkah.

Seveda ne po ulicah ali skritih vrtovih, tudi ne po stavbah ali skritih zgodbah, njegova tema je ljubezen, ki je povezovala velike osebnosti s tem mestom. Ne vedno enosmerno. Napoleon npr. je Benetke uničil kot simbol plemstva, najprej jih deloma porušil, jim vzel neodvisnost in jih za povrh še prodal Avstrijcem. Drugače Ezra Pound, ki je prišel v mesto umret, spet po svoje Stravinski, ki je sicer umrl v New Yorku, se za njegovo truplo potegovali sovjeti, da bi ga v Moskvi pokopali zraven Čajkovskega, on pa si je kot pravoslavec izvolil pogreb sredi Benetk.

Sollers niza esejistične portrete: jasno Thomas Mann, Stendhal, Gide, Casanova, a tudi Shakespeare, Mozart, Heidegger, Sartre, Marco Polo, George Sandova, Henry James in še skoraj za stotino imen in pojmov. Zanj šteje strasten odnos, pa naj bo tudi negativen, kot recimo pri futuristih, ki so hoteli mesto rešiti tako, da bi izsušili vse kanale. Ali ekstravaganten kot pri Peggy Guggenheim, ki je pustila za seboj ploščo z napisom: "Here lie my beloved babies" - 14 kosmatinčkov. In kajpak klasično ljubezenski Hemingway, ki v "beneškem" romanu ustvari incestuozno zvezo med ostarelim polkovnikom in mlado plemkinjo, ki ji Sollers sledi še v avtobiografijo.

Pred dvema letoma Matvejević z "Drugačnimi Benetkami", zdaj Sollers; nova nenapisana tekma med pisatelji, kdo bo napisal bolj svojsko literarno enciklopedijo.