Mladi / Carl Hiaasen: Skovikanje

Literarno dovršen in obenem - nevsiljivo vzgojni mladinski roman.

Najprej, in to sploh najmanj mimogrede: na tako poimenovani predzadnji luknjici na frulici (samo za razvedrilo, ljudski glas namreč trdi, da je najnazadnja "rezervirana" izključno za 'ne'zdravstvo), torej na Ministrstvu za kulturo so iz/pri/povedno vrednost (beri, tudi: iz/pri/poved vrednot) pričujočega mladinskega romana - SPREGLEDALI. Ampak, da ne bo nesporazuma, spregledali v pozitivnem smislu, in sicer po SSKJ-ju, prvič, postati sposoben gledati, in drugič, ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je - in zategadelj oziroma zato tudi finančno (s to gesto pa seveda tudi v moralnem smislu) podprli izid knjige. Ampak, ampak-a-zdaj namerno zanemarimo kakršnekoli "denarnostno-donatorske zgodbe": roman Skovikanje je brez dvoma mnogoaktualnozadevnopovedna literatura, ki bi jo v svoj promocijski program morala (in to obvezno!) uvrstiti vsaj še - in šolsko in okoljsko in socialno ministrstvo! Zakaj? Skratka, prvič, Ministrstvo šolsko, problematika nasilja v šoli, "... Royeve prstne konice so cvilile po linoleju, ko ga je nasilni sošolec Dan vlekel nazaj v temačni hišnikov kabinet in ponovno zaprl vrata, da ni nihče slišal krikov na pomoč ..."; drugič, Ministrstvo za okolje, "... je nezakonito škodovati tem pticam ali pa jim uničiti gnezda brez posebnih državnih dovoljenj ..."; in tretjič, Ministrstvo za socialo, " ... no, v velikem sranju si, dragi moj!".

Kot že uvodoma povedano: literarno dovršen in obenem - nevsiljivo vzgojni mladinski roman.