Knjiga / Denis Poniž: Trnje v Arkadiji

Trnje v Arkadiji se bere kot besno odprto pismo javnosti, v katerem Denis Poniž zamudi priložnost, da bi postal naslednji Jože Javoršek. Najprej nam duhamorno razlaga, kaj vse mu gre na živce v Sloveniji: ker je "vedno več trnja", ker ne zna "najti svoje duše", ker ji "vladajo bivši komunisti". Počutite se kot na prvem randiju: no sex! Potem pa se mu strga: pojavijo se "beletrinci in literaši", ki "delujejo kot trop"... "zdrizasti maneken", ki vodi eks komije... "ždanovščina", ki jo je zamenjala "čandrovščina"... "spolno obsedeni guru te zveličavne postmoderne poetike"... "posušena kulturna babura z nacionalne TV"... "žabousta novinarka, slačipunca in umetnica ter v zadnjem času predvsem pisateljica".

Toda tu se vse skupaj tudi konča: nobenih imen, nobenih faktov, nobene konkretnosti, nobene penetracije. Le rajc - in drkanje v luno. Le pišem-to-kar-mislim, toda to, kar Poniž misli, ni ne vem kaj. In njegovo odkritje Organizacije v slovenski kulturi tudi ne. Še trači niso ne vem kaj.

+ + +