Plošča / Kvinton: Lovci sreče

Špalir bizarnih likov, od dekleta z leseno nogo z naslovnice Jane do pod šankom ležečega angela varuha, ki skozi pušeljc socialnih balad, svetobolnih šansonov in gostilniškega bluza pripelje do definitivno najboljšega in najmanj izumetničenega približka starega dobrega Toma Waitsa - torej tistega, ki smo ga poznali nekje do leta 1985 -, kar sem jih zadnje časih slišal v teh krajih.

Za dobro vago pa še poskočna Pesjanska, ljudska Mati je čerko pitala in Love Will Tear Us Apart, najverjetneje prvič doslej odšpilana s harmoniko in kontrabasom ter hreščava, kot bi jo odbrusil Shane MacGowan, preden mu je viski dokončno raztopil glasilke. Drži, rahlo nadrealističen miks vplivov in zgledov, narejen z občutkom, obilico glasbenega znanja in podprt z besedili, ob katerih ti ni nerodno, če si slučajno zapomniš kak verz.

* * * *