Plošča / Goran Bare i plaćenici: Izgubljen i nađen

Karizmatični frontman vinkovške garažne ofenzive Majke, ki je med pavzami matične zasedbe kot Hali Gali Halid uspešno parodiral narodnjake in mimogrede pridelal hit Hajde da se drogiramo, se je po petnajstih letih opojnih substanc in rokenrola temeljito očistil, prizemljil svoje avione, po osemnajstih letih spet vzel knjigo v roke, začutil v sebi neko drugo glasbo, ki fantom iz benda tako ali tako ne bi ležala, ter vse skupaj ovekovečil na pričujočem solo prvencu, "posnetem v živo brez publike".

Bare se v svetu živih še zmeraj rahlo opoteka, zato so njegovi songi bolj osebno izpovedne, malce samopomilovalne fanki nebuloze (z izjemo finega bluza Ništa lažno), ki preveč očitno potegnejo na Psihomodo Pop, da bi jih lahko jemali resno ali pa se ob njih zabavali. Nič hudega, bo že bolje. Plošček je kajpada posvečen vsem zdravljenim in ozdravljenim odvisnikom od drog in alkohola. In brez skrbi, tako tudi zveni.

* * +