Plošča / Leteči odred: Daj mi sebe

Poznavalsko uravnotežena in takorekoč brezmadežno sproducirana kolekcija usodnih ljubezni (Hej lutkice), moške melanholije (Daj mi sebe) in nostalgičnih sentimentov (E, moj kume, nisu više iste curice). Obrtniško dodelan miks terasastih poskočnic za sezonsko rabo (Još jednom Tamara), nadnacionalnih zadetkov (Vrištao bih cijele noći, Žao mi je) in baladnega vzdušja (Ne pitaj me) za gruljenje solo, v dvoje ali v izbrani navijaški družbi. Koncept hrvaške hit mašine ostaja nespremenjen in gre vedno znova v cvet.

Še več, trda linija šarmiranja ciljne publike z umetelnim preigravanjem klišejev, ki preprosto ne morejo zgrešiti, zacementirana na ploščkih Od Prevlake do Dunava, Kud ide ovaj vlak in še posebej Vrijeme, z vsakim novim albumom dosega nove delovne zmage. Morda tudi zato, ker se Leteči odred držijo zlatega pravila, da nikoli ne smeš poniževati inteligence svojega občinstva, saj tudi na estradi veljajo določeni standardi. Skratka, lekcija, ki jo morajo tukajšnji poprokerji še osvojiti. In težko se bodo česarkoli naučili, dokler jim bodo kot alternativo ponujali Siddharto.

* * * *