Plošča / Popshopping

Tudi nekaj nemirnih Nemcev se je spravilo raziskovat svoje korenine, no, pospravljat zaprašene predale, na dnu katerih sta Sir d'Oeuvre in Senor 45 naletela na v osemdesetih tja založeno muziko, ki se je, v frapantnem sozvočju z njunim glasbenim okusom, izkazala za pravo delikateso iz sedemdesetih. Playboya iz retro založbe Crippled Dick Hot Wax pa nista naletela na kak mednarodno in kritiško priznani biser, rariteto ali napol etnološko izkopanino, ki so tako v modi v od kilometrine utrujenih panogah, temveč na fleksi, milimeter debele diske iz acetata ali celo kartona, ki so se prvič pojavili med propagandno vnemo Tretjega rajha in si jih kasneje, v potrošniških šestdesetih in sedemdesetih dobil skupaj s pralnim praškom, bomboniero...

Pričujoča zbirka z glasbo pospremljenih reklamnih sporočil, rezultat tezgarjenja nekaterih "vidnejših nemških komponistov" tistega časa, v bistvu kaj bizaren in špasen dokument, bi s svojim scenosledom second hand jazza in funka, iz Cinnnecitta sposojenimi in folksdojčerskimi smučarskimi vižami, s porno in vesoljskimi in soul žepnimi epopejami, z zbori devic, mehiškimi trompetami in otroškimi glasovi mooga kaj lahko popestrila marsikateri hausbal, obenem pa ponuja razločen odgovor, kje je iskati vir inspiracije easy listening in lounge umetnikov sedanjosti. Prmejduš, če se niso v vrsti eksploatiranih znašli tudi The Sweet in Magma.

* * * *