Wagon Christ / Musipal

Morda se bo komu zdelo, da si je Luke Vibert sam nataknil zanko. In da z Musipalom pač ni presegel visokih meril, ki jih je sam oblikoval s prejšnjimi izdajami, celo, da so se mu začele - prav njemu, ki je vedno hotel ušpičiti kaj novega - odvrtevati reprize, da so velika presenečenja izostala. Toliko slabše za poznavalce in fanatične navijače. Vsem drugim, posebej svalkarjem in čilerjem pa bi menda še vedno moral nadvse tekniti Vibertov ekscentrični, pestri, na lomljenih ritmih temelječi scenosled, kjer se raznorodnosti in bijoči kontrasti dostikrat zlijejo v priložnostno unijo in ki se povečini lepo pridružuje občasno izraženemu apetitu Richarda D. Jamesa po užitni in kunštni elektronski muziki za otročaje in sladkosnede nasploh. Prej finesa kot tour de force.

* * * *