Emmylou Harris / Anthology-The Warner / Reprise Years

Med raziskovalci zgodovine ameriške glasbe tu pa tam naletite na čudake, ki trdijo, da bi Emmylou Harris še zmeraj prepevala po hotelskih vežah in nashvillskih beznicah, če je na začetku sedemdesetih ne bi opazil Gram Parsons in ji ponudil sodelovanje na albumih GP in Grievous Angel, ki sta potem, ko je Grama odnesel overdose, poleg kritiških apoteoz snela še kultni obstret. Kakorkoli že, dandanes le redkokdo dvomi, da po smrti Tammy Wynette Emmylou ostaja najplemenitejši, najžlahtnejši ženski vokal sodobne country godbe, naravnost idealna kombinacija čistega in lepega. Njena glasba, ki se pogosto naslanja na folk tradicijo - kar Emmylou nerada poudarja, saj prvega albuma Gliding Bird iz leta 1970 s priredbami starih folk pesmi sploh ne priznava za prvega - je pogosto preveč simpatična, da bi jo na prvo žogo vzeli za svojo, a nikoli osladna in zmeraj zelo srčna. In tu je zdaj filozofsko vprašanje: kako več kot tridesetletno kariero zreducirati na 150 minut glasbe, kako s kakih tridesetih albumov izbrati 44 komadov, jih spolirati do visokega sijaja in določiti za antološke. Warnerjevi arhivarji in oblikovalci so se sicer zelo potrudili, napraskali nekaj raritet in ploščka opremili z izčrpno, bogato ilustrirano knjižico, toda zadeva kot celota je kljub temu namenjena izključno hardcore zbiralcem oziroma tistim nedeljskim poslušalcem, ki so leta 1996 spregledali monumentalni Warnerjev boks Portraits s tremi retrospektivnimi ploščki. Vsi ostali bomo še naprej jagali posamezne Emmyloujine albume. Ni odveč pripomniti, da pričujoča antologija popolnoma ignorira dva izmed njenih najboljših izdelkov, Wrecking Ball (1995) in Red Dirt Girl (2000). Izšla sta pač pri drugih založbah.

* * * *