Plošča / Sum 41: All Killer, No Filler

Ne tako ranljivi kot Linkin Park, ne tako obupani kot Papa Roach, ne pol tako domiselni kot NOFX (ampak NOFX so pač zelo domiselni, zatorej nič tako usodnega). Kar imajo za povedati, povejo kratko, brez odvečne tolerance za najedaške uvode oziroma kake domišljave solaže.

S svojimi dopadljivimi nuklearnimi poskočnicami le redko prekoračijo tri minute, pa še takrat kvečjemu za sekundo ali dve. Mnogo prepričljivejši, ko opevajo osebne najstniške tragedije in porazna doživetja kot takrat, ko cvilijo, da nočejo jebati sistema in postati še ena žrtev skupnosti.

Prav gotovo, njihova nekonformistična drža in izgled sta jih pripeljala naravnost na MTV. Par ravno prav nekompleksnih viž o nemotiviranosti, s čimer se mladež vedno najlaže identificira, par kul rim, par skoraj sveže delujočih rifov. Zadnji track-šala precej zgovorno priča o tem, da bi si znali fantki, ko se jih publika naveliča kot kvaziuporniških ježkov, najti solidno službo kot metalci.

* * * 3/4