Plošča / Afroman: The Good Times

Zakaj Afroman ni počistil sobe, zakaj ni šel v šolo, zakaj zdaj spi na pločniku, zakaj je zakockal avto, zakaj prodaja drogo, zakaj ni plačal preživnine za otroke, zakaj se ni ljubil z vami, zakaj vam torej ni polizal pičkice (čeprav je nameraval), zakaj zdaj drka čisto sam?

Halo, kaj vam je? Ker se je zadel, vendar! Če prebavite tale prvi singl in obenem tudi prvi štikl na albumu, boste prebavili tudi vse naslednje in pri tem, tako kot recenzent, krulili od vzhičene pohote po več. Zakaj so tolikim izmed nas všeč verzi tipa "I met a girl from Hawaii, I slipped it in her ass she said AIIIII!"?

Skoraj ne vidim drugega kot zato, ker smo infantilni, plitki in tako ali drugače nepotešeni. Res speven mamofukač je tale Afroman, naravnost himničen v svojih gruvi pozivih k univerzalni dekadenci, in čeprav ga v tem življenju zanima izjemno omejen nabor reči, zna o njih tako izbrano in omikano besedičiti, da se ga zlepa ne naveličaš. Primešajte poskočne blackistične melodije, na katere reagirate kot v vrtcu, nemalo precej sofisticiranega navedanja in vrečko domačice, pa vam bo koj jasno, v katerem grmu zajči tič.

* * * * 1/2