Plošča / Therapy?: Shameless

Na prvi polovici najdemo v bistvu precej tradicionalne terapevtične viže, ki pa kljub vsemu še vedno delujejo sveže. Če so se te mrakobne razturačnice na Semi-Detached precej nagnile napram domeni melodičnega panka, so dva albuma kasneje zopet trdno vpete v okvirje dobrega starega rock'n'rolla z obilico trdih rifov, ki spomin pošiljajo na trip iz časov recimo Die Laughing.

Poudarek je zopet postavljen tudi na besedila, ki sicer ne pokažejo tako zelo pisane pahljače občutij, znajo biti pa vseeno še kako učinkovita: smrt, solze, pepel, nihče nas ni imel rad, ko smo bili majhni, nihče nas ne mara zdaj, na koncu koncev jim tega človek niti ne more zameriti, ampak mi vseeno jim. Najbolj šibko izzvenijo tile gajstni Irci takrat, ko skušajo proti koncu eksperimentirati z dvojno porcijo kakofoničnega obešenjaštva, a obenem ne zaorjejo prav nobene ledine, saj so se na natanko istih planjavah že desetletja nazaj mudili kaki The Stooges. Stick to what you know.

* * * 1/2