Plošča / Riblja Čorba: Pišanje uz vetar

Majstor Bora pravi, da je za vse skupaj krivo sistematično zatiranje rokenrola v njegovi zadnje desetletje močno skrčeni domovini. Tudi za to, da se terapija s pivom in lozo navkljub splošnemu prepričanju za njegova jetra ni izkazala za najbolj zdravilno. Posledice so na dlani. Srkanje brezalkoholnega piva, odstop z mesta predsednika Partije običnih pijanaca in albumi, ki se namesto v ironično globino raztezajo v retorično širino. 55 minut, kolikor traja Pišanje uz vetar (“poleg plavanja v dreku, rokometa, odbojke in košarke najbolj priljubljena srbska nacionalna disciplina”), je že na prvi posluh odločno preveč časa, da bi ga Bora z resda bolj zbranimi mislimi v trenutni psihofizični kondiciji uspel kvalitetno zapolniti.

Ker pa 23 let stalne prakse pod blagovno znamko Riblja čorba vseeno ni pičkin dim, mu je s kopico gostov, s trubači in gudači ter z božjo pomočjo spet uspelo skrpati izdelek z zadostnim odstotkom hitovskega potenciala in parodične vsebine v turbo zajebancijah Po livadi rosnoj in Hoću majko, hoću! ter kao angažiranih songih Srbin je lud (“Srbin je lud / Srbin je proklet / jednom ga ubiješ / on hoće opet”) in Nebeski narod (“Umesto ljubavi vodili smo rat / jebite nas, samo napred, jebite nas”). In višek Borinega mazohističnega cinizma? Znamka priljubljenega avstralskega piva v vlogi generalnega sponzorja.

* * * +