Plošča / Elvis Costello: When I Was Cruel

Po neštetih gostovanjih na vseh mogočih pasjih procesijah glasbene sorte, po neštetih potrebnih in nepotrebih gostovanjih v odjavnih filmskih špicah in po neštetih milozvočnih baladah, ki jih je spisal in odpel z neštetimi raznorodnimi izvajalci - med katerimi po mojem ščepec avtoironične soli vsebuje le tista iz drugega Austina Powersa z naslovom I'll Never Fall In Love Again, ki jo odbrni v duetu s čudovito cukrenim Burtom Bacharachom -, si je gospod Costello zaželel hitrejših viž in tršega ritma, skratka progresivnega popa, ki je okužil marsikaterega muzikanta postpankovske generacije.

Dobri nameni se sfižijo že po uvodnem štiklu 45, ki edini izžareva voljo po vrnitvi v preteklost, razmočeno nadaljevanje pa se odvrti v standardnem dolgočasnem tempu, ki ubija voljo, da bi se podrobneje posvečali Elvisovim verzificiranim domislicam in iskali kolikor toliko utemeljene razloge za obelodanjenje pričujoče zbirke litanij. V primerjavi z rokerjem, ki je preživel v Costellu, je celo Burt Bacharach alternativec.

* * 1/2