Plošča / Center za dehumanizacijo: Maske

Ni se še posušila tinta, s katero smo v teh stolpcih obeležili v nosilce zvoka sprešane aktivnosti nesmrtnih ikon slovenskega proletarskega panka, že je tu nov produkt sistematičnega pospravljanja, sortiranja in digitaliziranja hišnih arhivov, ki sega tja do leta 1993 in prinaša sedemnajst klasičnih, v industrijskem tempu uglašenih zadetkov z lapidarnimi besedili tipa “Flesh in the flesh” ali “Kri je noro noro tekla”.

In medtem ko so CZD v živo širili vero po srednji Evropi in zavzemali Berlin, je v javnost prihrumel še zgoščeni ponatis kultnega albuma z naslovom AJAJAJAJAJAJAJAJA iz leta 1995. Bratje in sestre, revolucija še traja in bendi, za katere je bila skovana sintagma “brezkompromisni rokerski izraz”, očitno tudi.

* * * +