Plošča / Neno Belan & Fiumens: Luna & stelle

Se prav matra ostat na sceni, tale naš hudiček. Razmer na hrvaški sceni ne poznam prav v detajle, ampak ob poslušanju tegale izdelka se mi zdi, kot da se je Đavol malo izgubil. V petnajstih komadih se mu zgodi čisto vse, kar se trenutno na sceni lahko "posluša" (razen džeza in panka). Baza je nekakšen disko, ki se po zgledu zadnjega izdelka Đavolov pelje nekje po galaksiji, še vedno pa je od časa do časa Ludo zaljubljen (to bo bržkone en tak hit), kot da bi pomislil, da vesoljskega disko tehna še ne posluša vsa potencialna nakupovalna masa. Komadi se vlečejo, zdi pa se, da mu še vedno ležijo pop hiti, kjer (še vedno) operira z nekakšnim dalmatinskim beach popom, ki ga meša z reggaejem in latinom. Nazadnje je izdelek, kljub vsem poskusom, nerazumljivo kaotičen in nič kaj inovativen. Na žalost. Pa s takim talentom imamo opravka.

* *