Plošča / Gušti: Dolce vita

Zdaj že bivši kitarist BFM se je odločil za solo kariero, ki prinaša trd kruh permanentnega izdajanja plošč. Na poslušani disketki se je odločil za malo manj kitarski pop, kot bi pričakovali od človeka, ki je tako ružil. Sposodil si je kup bolj ali manj znanih pevcev, ki prepevajo njegove nove (popevkarske) komade. (Najpomembnejša sta Bajaga in Anđa Marič.)

Na koncu je zmagovalec res zanimiv, skoraj legendarni ljubljanski bluzer Aleš Hadalin, ki odhrope soliden komad Vrbe, le za korak pa zaostaja komad, obogaten z grškim melosom (Borut Marolt). Škoda, ker se med njimi vali razmeroma veliko povprečnih komadov, ki kljub temu, da so med seboj zelo različni, ne vzburijo do tako želenih zmag. Aja, pa tudi besedila bo moral še izpiliti, da roke ne bodo švigale skozi lase, ampak recimo šle skozi lase ali pa jih pobožale. Na koncu, da ne bo slišati preostro, vseeno smo s tole ploščo dobili več, kot smo pričakovali.

* * * 1/2