Plošča / Suicide: American Supreme

O Alanu Vegi in Martyju Revu si seveda lahko mislimo, da sta zadnjih deset let brez novega ploščka preživela v kakem newyorškem bunkerju in si zato upata prijaviti tako ploščato in monotono sodobno elektronsko - menda tudi "tehno", "haus", "breakbeat", "trip-hop"... - podlago za Vegine krike, hujskanja in jadikovanje na četrt Iggyja in šestino Morrisona. Lahko pa tudi sežemo po smotki. In v ospredje potisnjenemu in rokerske floskule prekladajočemu Vegi ter pijano razštelani musaki spodaj prisluhnemo kot podenfolklori in lo-fi čudaštvu, se mu smejimo, kot bi se smejali bizarni šali v rangu MKNŽ-jevskih paketov. Vsekakor daleč od nekdanje katarze, izvzemši nostalgike, ki jim bo dovolj že Vegin psiho zven in eho efekt in ki bodo menda z velikimi užitkom prisluhnili izlivom pod že povsem izprano ameriško zastavo trpeče pesniške duše. O, Johnny, Johnny.

* * *