Plošča / Woven Hands: Blush Music

Ko je dotični Wim Vandekeybus, koreograf kritiško menda hudo čislanega belgijskega plesnega teatra Ultima Vez, ki je doslej sodeloval tako z Marcom Ribotom kot Davidom Byrnom, iskal soundtrack za svoj novi projekt, se mu je uho ustavilo pri ultra kozmikih 16 Horsepower in njihovem tekstopiscu Davidu Eugenu Edwardsu, ki je nato zložil nekaj turobnih variacij na temo osamljenosti in odtujenosti, sicer zbranih na pričujočem Edwardsovem solo prvencu. Ko 67-minutni plošček, na katerem največ darkerskega maličenja doživi prav četrturni cover viže Ain't No Sunshine, otrebite brnenja, drdranja, zvenenja, votlih tonov, praznega teka in uglaševanju inštrumentov podobnih zvokov, izluščite celo nekaj liričnih introspekcij v poudarjeno komorni štimungi.

A brez skrbi, nič takega, česar ne bi poprej našli v zaprašenih kotih ropotarnic, kamor neuporabljene pesmi odlagajo izvajalci profila Willard Grant Conspiracy, Handsome Family ali Walkabouts. Sicer pa se preverba ustvarjalnih globočin zainteresiranim ponuja to nedeljo v Cankarju.

* * 1/2