Plošča / Nick Cave and the Bad Seeds: Nocturama

"Kaj je zdaj to? Bruce Springsteen poje pod imenom Nick Cave? Dragi Nick, ti nič več ne goriš, ti si pregorel," se je na spletu utrgalo iz ust (očitno bivšega) vernika, povod za izbruh jeze pa je bil, podobno kot pri podpisanemu, maratonski sklepni nateg te pesmarice, četrturno naricanje Babe, I'm On Fire, ki po tratenju kapacitete ploščka poseka celo doslej najznamenitejšo drdrarijo Mercy Seat. Ampak Babe, I'm On Fire je samo kandirana češnjica na izdatno putrasti torti mediokritete, ki jo Nick Cave mesi na prižnici, kamor je zlezel na prejšnji, No More Shall We Part imenovani izložbi slaščic.

Malo starega suicidalnega Nicka; žličko Nicka moža, očeta in samostojnega kulturnega delavca; brizg spomina na Boys Next Door in kanček arome iz sitnega obdobja The Birthday Party. Premešamo in dobimo malo nočno glasbo Nocturame, katere rdeča nit je: "Nate, za vas je vse dobro, saj itak nič ne štekate," kar daje upanje, da Nick - ki mu rutinirano obrtniškega pristopa do peke plat zaenkrat še ne gre oporekati - za razliko od zalog navdiha še ni pokuril vseh rezerv cinizma. Dejstvo pa je, da gospod Cave in muze, ki so bdele nad njim do maestralnega izdelka The Boatman's Call (1997), niso podaljšali pogodbe o sodelovanju. Mimogrede, verjetno ste opazili vse tiste napete, plesoče ritke v videu Bring It On. Kot bi hotele reči: "You're one of us, gabba gabba hey!" Točno to, jeben kliše. Dobro je, za kogar je.

* * * -