Plošča / Medicine8: Ironstylings

Elektrotehnične stepe so postale zaradi obilja snovi in diskutabilnih referenc od industrije najetega tiska kaj nepregledna zadeva in izbiranje ploščkov čista ezoterika, kjer se dostikrat zanašaš na subliminalna sporočila, ki jih v prostor sevajo tako ali drugače oblikovani ovitki. Ko bi med elektroniko, interno nemško navlako in popom v Muellerju ošinili le ovitek Medicine8 in prezrli s kulijem dopisani dance na nalepki s ceno, bi le odmahnili z roko, misleč da je v predal zopet zašel tujek iz druge, indie strani trgovine.

A vendar - kaj počnejo na ovitku house ploščka namrgodeni čuparji in Hell's Angelsi, vsa ta, po vsem sodeč s fotografij prerisana množica iz enega velikih (ikebane na Montereyu?) festivalov iz šestdesetih? V bistvu kar primerno označujejo hudimano plesni plošček, ki ga je izdala angleška, sicer dratarjem po meri Beta Banda posvečena založba, plošček, ki raje budi spomine na ostre daftpankovske začetke, kot da bi se valjal v banalni žolici, ki si je prisvojila dobro ime housa. Res, brata May se morata šele priučiti veščini krmarjenja dolgometražnih nosilcev, zato pa bosta s scenosledom kratkih, a z mastno bas taco in zafankanim basom podmazanih, sočnih vabil na poskok, katerim da dihati vrsta arhivskih semplov, osvojila marsikatero zasebno plesišče. Preprosto, udarno, zadeto.

* * * * *