Plošča / We're a Happy Family - A Tribute To Ramones

Ramones verjetno res niso bili najboljši bend na svetu, toda kljub temu se je včasih za minutko ali dve, v pesmi ali dveh in - če smo popolnoma iskreni - celo na albumu ali dveh zdelo, da so prav to. Ali kot v predgovoru k tejle kompilaciji pravi Stephen King, njihov fan številka ena (potem ko najprej od srca skurca tribute albume kot navaden drekec pekec, sredstvo, s katerim si založba brez muje omasti brke, gostujoči pa dobijo priložnost igrati komade, ki jih sami niti slučajno niso sposobni ustvariti), če Ramonesov ne bi bilo, bi rokenrol izgledal kot Donna Summer.

Tri četrt ure pričujočega ploščka si demokratično razdeli petnajst izvajalcev, ki naj bi imeli v bolj ali manj zaprašenih kotičkih svojih žanrskih genov vgravirano tudi ime štirih naspidiranih “bratov”. Da se v ligo kvalificirajo Rob Zombie (z Johnnyjem Ramonom producent projekta), Eddie Vedder & Zeke, Metallica, Garbage, Green Day, Offspring, Rancid, Pete Yorn in Rooney, je jasno. Da so Red Hot Chili Peppers, Marilyn Manson, Kiss in Pretenders (ki se po mojem odrežejo najbolje) tam zato, da upočasnijo, ne pa zmehčajo originalni tempo, tudi. Ne vem pa, zakaj bi kdo v to druščino silil politično korektne svečenike U2 in na smrt dolgočasnega Toma Waitsa. Kakorkoli že, fanovska kurioziteta s podaljšanim rokom trajanja.

* * * 1/2