Plošča / East Africa: Witchcraft & Ritual Music / Ceremonial & Folk Music

Godba, da te vrže. Saj ne da bi vnaprej "eksotično" ali z estetskega slušišča, ki ima rado godbene bizarnosti in nevsakdanjosti zvenenj, padli v stanje obsedenosti, a godbe manjšinskih in številčnejših ljudstev z območij vzhodne Afrike, ki jih je zabeležil in leta 1975 priobčil David Fanshhawe, zares mečejo. Zapisovalec je bil v Tanzaniji, Ugandi in Keniji, med Luojci, Masaji, Samburujci, Karamajongi, Ačoliji, Vagogi, Pokoti. Šlo je za ekstenzivna snemanja, a pota so bila zavita, polna presenečenj, predvsem pa muzik, ki so jih igrali ob različnih priložnostih, peli, bobnali, drgnili, ubirali.

Na eni strani izjemne vokalne tradicije, na drugi bobnarske. So čarovniške godbe, ki inducirajo stanje obsedenosti (trans), so šamanske muzike, so integralen del obredij in slavij, a tudi intimne pesmi enega, ene. Avtor je že tedaj zapisal, da nekatere počasi izginjajo ali pa dodobra spreminjajo svojo obličje, z družbenimi rabami vred, a vseskozi se vendarle igrajo.

Glasovi zborov so izjemni, vokalni drom je permanenten (drugod tudi inštrumentalni), razpotegnjen, ritmičen, ponavljajoč se, ženske včasih zakričijo in markirajo vstop v drugo stanje, ko jih obdelujejo medicinski bobni. Masajski primeri so izjemni, a drugi, vzemimo čezvse muzičnih Ačolijev nič manj. A vendarle so ngome, skupinske godbe slavij in praznovanj, tiste z rogovi, glasovi in bobni nekaj posebnega. Razprostirajo se od vzhodne do južne Afrike. Vnovič, digitalni ponatis afriške serije prihaja ob pravem času. Tavzhodni je v špici, manj znan od zahodnih afriških savanskih, sahelskih tradicionalnih glasb, ki jih še čezmerno obdeluje srenja world music. Ko zaščemijo mbire ob antifoniji zbora in vodilnega glasu, smo že naučeni, da smo nekje tam doli, priklopljeni na godbe, na njih padajoče melodije.

* * * * *