Plošča / The Modern Downhome Blues Sessions: Arkansas & Mississippi (1951-1952)

Eden nujnih pogojev za razcvet povojnega urbanega (elektrificiranega) bluesa so bile majhne neodvisne založbe plošč. Brez njih se ne bi razširil in pronical v vse pore ameriškega življa. Popoli poslovneži popoli zaljubljenci v blues so bili v glavnem beli migrantje in Judje z nosom za godbe. Mala založba Modern, ki sta jo vodila brata Bihari, je bila med njimi. Ne samo, da sta h kruhu med drugim spravila Johna Leeja Hookerja, zraven tudi precej potegnila, med prvimi sta z magnetofonom hodila na jug in med drugim snela lokalno slovečega Elmorja Jamesa. Tile bluesovski snemalni sessioni v improviziranih studijih hotelskih sob prinašajo izjemen električni blues malih skupin zvečine z ritemskimi sekcijami, zadete in uživaške glasove, brez katerih bluesovskega občutenja ni, ter nekaj tako zarezanih bluesov, da se kar sproti popravlja uradna zgodovina parih imen.

Pa niso vsi anonimci, pevci, kitaristi, pianisti: tule je zgodnji Elmore James, izjemni Junior Brooks, ki zveni kot Muddy Waters, Ernest Lane, Boyd Gilmore. Za povrh, povšeči ali ne, so dodali tudi nekatere napačne začetke komadov, ponavljanja in s tem tudi ujeli vzdušje snemanj, ki so se potem pretakala v domove, v špelunke, na javne razglase, v jukeboxe. Posneta singlica je takrat glasbeniku zagotavljala lokalno slavo in možnosti za večje honorarje. Bluesman je postajal poklic. Konkurenca je bila strašna, talentov veliko, ubirali in prenarejali so vse, kar je lezlo in viselo v zraku, v novem mestnem okolju. Je pričevanje o časih, ko je bil blues vitalna, nabrita godba črnske poslušalske skupnosti. Tole je prvi "volumen". Napoveduje obetavna nadaljevanja. Godba je cvrčala in gibala kot hudir.

* * * * 1/2