Plošča / Kosheen: Kokopelli

Tako obupnega poskusa, da bi kdo ustrezal poslušalstvu, že dolgo ni bilo v mojih zvočnikih. Sicer je bila sprememba usmeritve slišna že na ljubljanskem koncertu v začetku leta, ko so strune pošteno pohodile sintesajzerje ter ritem mašine. Toda na tej plošči je zadeva že tako kritična, da je edina distorzija na kitari namesto na basu! Še pred časom najbolj razglašano ime drum and bass sfere se je s Kokopellijem pošteno oddaljilo od elektronske scene, ki se ji je priljubilo s prvencem Resist, in pluje proti pop-rocku tipa Cranberries, ko vokalistka žgoli otožne melodije na občasno igračkanje z energijo.

Tale album je ima premalo, da bi dvignil na noge ali vsaj zadovoljil, na trenutke pa vokal potegne celo na Corrs ali Avril Lavigne. Brrr. Ob razvodenelih skladbah, ki ostanejo na površini in se ne potopijo nikamor (razen v tišino), se kolaboraciji raje izognite. Ne-kosheen-stentno.

* 1/2