Plošča / Eels: Shootenanny

Nekega jutra še vedno lepo mažeš palačinke v svoji razpadli lopi sredi gozda, zvečer pa že šopaš kitaro na tovornjaku, polnem napol razpadlih vampirskih žensk, tragično pa je to, da tega sploh nihče ne opazi! Ja, žalostna usoda velikih mož je bila vedno v tem, da jih drhal avtomatično spregleda, in E-ju ni pri tem pomagalo niti solidno zaledje MTV-ja, ki se je vse od žametnega Novocaine for the Soul z njegovimi odličnimi spoti precej trudil, a ni to očitno ganilo nikogar. Fuj, ta svet. Če je bil Souljacker ekskurz v eksperimentalni psiho-rock, je Shootenanny zopet precej bolj tipična jeguljasta tvorba, torej elektrošokantni bluzerantski demant, ki s pridom izrablja sončne vesele melodije, da vanje zapakira še kako bridke poante fantiča, ki mu je šlo v življenju vse narobe. Povratek h koreninam in še en triumf v osebnem dnevniku najbolj srčkanega med zajebanci.

* * * * +