Plošča / Sertab

Nacionalkin izvršni komite za izbor slovenske predstavnice za izbor evrovizijske popevke na svojih plenarnih zasedanjih še ni prišel do spoznanja, da evropski živelj vsakoletnega popevkarskega wrestlinga ne gleda z ušesi, ampak posluša z očmi. Zato letošnjega debakla ne gre toliko pripisati nananananju kot prav strokovni usposobljenosti stilističnega servisa, katerega socialni nadrealizem se daje v zobe vsak dan ob 19.00.00 na TVS 1. Stilistom se evrovizijske potne stroške iz naslova obveznega RTV prispevka plačuje zato, da ne izpademo smešni, čeprav se pri glasovanju osmešimo. Letošnji nastop gospodične Stavec je bil videti, kot bi stiliste najela konkurenca, da sabotirajo nastop. No, Turki so po seriji debaklov lekcijo osvojili in Sertab Erener bi letos zmagala tudi primeru, da bi Evrovizijo prenašali brez tona.

Turško superzvezdnico se po zaslugi impresivnih vokalnih razsežnosti in vehementne ritmične sekcije v domovini in njeni širši okolici tradicionalno prodaja v multimilijonskih nakladah, zahodna regija pa ji je neobvezno prisluhnila šele leta 2001, takoj po izidu hit albuma Turuncu. Sicer pa se Every Way That I Can, uradno najboljša evrovizijska pop skladba in edini razlog, da Sertab najdemo tudi na policah naših glasbenih štacun, uvršča med šibkejše dosežke ploščka, ki je, razen treh izjem (vključno s fino priredbo Dylanove One More Cup Of Coffee s soundtracka Masked And Anonymous), v celoti posnet v turščini. A brez skrbi, stvar je definitivno kul, tudi če nič ne štekate. Še posebej v uvodni, ta hitri in s turbo eksotičnimi okraski mojstrsko aranžirani polovici.

* * * 1/2