Plošča / Laurent Garnier: Excess Luggage

Štorija gre takole: ata Garnier, prejkone bolj zaradi vrtenja plošč kot produkcije cenjeni prvoborec francoske elektronike, že dolgo ni priobčil nobenega miksa, za katerega so moledovali oboževalci. Da bi jim ustregel in obenem s primeri ilustriral svojo knjigo Electrochoc, je pri matični F Communications izdal pričujoči špeh, ki zaradi oblikovanja in debeline spočetka obljublja, da vsebuje celo več od oglaševanih treh cedejev. Podrobnejši pregled razkrije, da gre pri dveh od navidezno petih ploščkov - kakšno razmetavanje s kartonom in plastiko zaradi propagandnega gimmicka! - le za reklamo, ki naj bi kupce skupaj z muziko prepričala, da si preostala dva miksa, ki nista šla v škatlo "zaradi večje dostopnosti in zmernejše cene" naroči na internetni strani založbe. Pa "pravi" digitalni zapisi? Hja, vsekakor gre Garnieru najprvo izkazati spoštovanje, da si upa izdati integralne, "dokumentarne" posnetke v živo izvedenih miksov, in se zatem zahvaliti še za scenosled, ki si ga je privoščil v Detroitu. Ta mu je z razgibanostjo, saj se Garnier, ki za razliko od večine tehno didžejev ne tupi eno in isto ter včasih celo upočasni obrate, prefinjeno sprehodi med tehnom, nalomljenimi ritmi in elektrom, največja reklama in potrdilo žlahtne eklektičnosti, po kateri slovi. Po drugi strani pa preostali tretjini kompleta namesto novih, navdihujočih prijemov sfiži omledni sentiment - na miksu s Sonarja je to z izenačeno kvaliteto ali aktualnostjo sporeda težko upravičen sentiment po dobrih starih cajtih acid housa in HI-NRG, na miksu z njegovega radia PBB pa sentiment po žanrih, ki le na robu prehajajo v (plesno) elektroniko, s postrockom, komornim mainstream džezom, clicks&cuts, ambientalo in jokavci kalibra Tindersticks vred. Kdor ne mara stereotipov in vokalov, bo obsojen na strašno trpljenje. Vezana prodaja in/ali pretirana samozavest?

* *