Plošča / Hell: N. Y. Muscle

Morda ni ravno empirično potrjeno pravilo, ampak obilje razgaljenega ženskega mesa v videih in na naslovnicah ploščkov je indikator morda primitivnih, a vsekakor tržnih, večanju profita namenjenih prijemov. Kaj naj bi si torej mislili ob videu DJ Hella, kjer ne manjka plastificiranih manekenk in kjer se, v večjo Hellovo slavo, pojavi tudi P Diddy, bodoči odjemalec Hellovih studijskih uslug?! Še najmanj, kar si je bilo misliti, je bilo, da si je Hellov marketinški štab omislil sila bedno travestijo videa Addicted To Love Roberta Palmerja in da ob izdaji novega albuma ni postregel niti s količkaj udarno, izrazito vižo.

A kaj, ko je omenjena Keep On Waiting, če si je zavrteti Hellov umotvor, ena najizrazitejših potez ploščka, katerega je Hell po obsežnem snemanju v New Yorku zvaril z Abom Duquom (Kirlian) in ki naj bi, ugibamo, ljudstvu po svetu približal dekadentno, temačno atmosfero ameriške metropole in konca sveta vobče. Hell, ki bi rad - v ostrem kontrastu z "glamuroznim" videom, a složno s smernicami lastne založbe International Deejay Gigolos - delal novodobni pank, je uspel le deloma, v toliko, da zasigurno ne producira novodobnega popa, sicer pa bo z mašili, stereotipi in pretežno "jeznimi" vokali (med gosti: Alan Vega) nasičenim, niti malo sočnim ploščkom težko našel koga, da se bo potrudil na plesišče ali si ga v večjih odmerkih puščal preko ušesa. Dolgčas, da je kaj.

* *