Plošča / Chris Korda: The Man of the Future

Verjetno bo veljalo, da gre tisto, kar objavi Chris Korda, jemati za neločljiv del pastorale, nabožnih obredij Cerkve evtanazije (churchofeuthanasia.org), katere glavni svečenik oziroma svečenica je ta spolno zmuzljivi osebek. Mnenju pritrjuje tako zven Kordinih klaviatur, katerega si deli z marsikaterim cenenim pridigarjem in podeželskim božjim templjem, kot njegova lirika, ki sproti pervertira sicer topal, melanholičen house, kakršnemu se je zapisal po ekstenzivnem zančenju vokalov na prvem ploščku Six Billion Humans Can't Be Wrong.

Kolikor se je Korda deklarativno - prva viža s ploška: This Is Cheese - zapisal cheesy housu, je zaradi minimalističnega pristopa in rudimentarnega zvokovja pač še vedno na kilometre daleč od hipersproduciranih popevk, kakršne se dandanes prodaja za house, posebej, kadar pod muziko zalepi kako depresivno aluzijo ali paranojo, kako robotsko odtujeno porno poemo, kot iz ameriškega razvojnega programa prevzete slogane ali direktno na rušenje newyorških dvojčkov navezujočo se nekorektnost. Ki je, ilustrirana z videom, v katerem se prepletajo odvisnost od televizije, fascinacija z visokoproračunskim športom, odlomki iz porno filmov in posnetki newyorškega pirotehničnega spektakla, dodobra razbesnela tudi evropske skrbnike za spodobnost in moralo in Kordi zagotovila nemalo cenzorskih posegov ter publicitete.

Je bil WTC res falični simbol kapitalizma in njegovo uničenje erotično vzburjenje desetletja, bi morali zli teroristi namesto Pentagona torpedirati Disneyland, si velja po eksploziji, money shotu, obrisati sluzasto mlahavost z ameriško zastavo? Preverite na strani CE, kjer, takole mimogrede, ne manjka niti argumentov za drastično omejevanje rasti svetovnega prebivalstva niti razdelave priporočenih postopkov oziroma temeljev Kordine ločine - samomora, abortusa, sodomije in kanibalizma. Provokacija, blasfemija ali končna rešitev?

* * * *