Plošča / Atmos: 2nd Brigade

Od Tomasza Balickega se je po med transerji skoro nezaslišanih štirih letih molka in kultnem statusu, ki si ga je prislužil z zamolklo, zadubano, temačno psihedelijo, kakršno je hotel posnemati marsikdo, pričakovalo veliko. A ne ravno tega, da se bo lotil neženirano prebirati po akordih in klepati melodije, celo lalala vokale za malo deco, zaradi česar bi si dejansko zaslužil tumpasto oznako progressive, pod katero ga po novem vodijo.

Drugi razlog, da se Atmosa ožigosa za naprednjaka, bo definitivno njegova preokupiranost z zvokom in atmosfero, kar utegne poskrbeti za popolno potopitev v naslanjač, po drugi strani pa tudi za sicer strokovno previjačen, a vendarle dolgčas na plesišču, ki rado uvene, preden Balicki zloži vse finese in otrese vse kapljice. Sigurno je na svetu še veliko, na tone mnogo bolj kilavega, monotonega trensa in grozovitejših uklonitev "volji ljudstva", poglejte si recimo čigumi debakel Borisa Blenna oziroma Electric Universe, ampak. Več žlehtnobe, prosim!

* * *