Plošča / Srečna mladina: 10. letnik

Ob desetletnici so se ljubljanski tehničarji, ki jim v tem času sicer še ni uspelo narediti pomembnejšega hita, lotili stvari malce drugače. S štirimi prirejenimi mega retro hiti, s soundom šestdesetih, z energijo instrumentalov, ki je lastna recimo špici iz Odpisanih ali Sportskog pregleda ali radijske oddaje V nedeljo zvečer, katere Herb Alpert so tako grdo zlorabili idrijski popevkarji.

Srečna mladina pa ne zlorablja, aranžmaji so veseli, zabavni, še vedno zelo melodični in ne vem, zakaj včasih povlečejo celo na legendarne Skakafce, pa še izvrstno pomešajo s hammondom. Prijetno in poslušljivo. Tudi njihova verzija instrumentala To so gadje, ki je postala To so bobri.

V drugem delu CD-ja, ko se morajo zanesti nase, so veliko manj spevni, veliko manj popularni, prej pankovski, magnifični, morikonejevski in celo psihedelični. Dva obraza, bi lahko namignili. Bomo videli, kam jo bodo mahnili v naslednjem desetletju. Občutek imam, da jih je tale CD že lansiral v orbito pomembnejših slovenskih rokerjev.

Pohvaliti velja še doteran ovitek, ki je oblikovan kot nekakšen šolski zvezek, in pograjati zahvale vsem v okolici, ki s CD-jem po mojem nimajo toliko, da bi jih poudarjali na eni najpomembnejših pop plošč letos pri nas.

* * * * * -

povezava