Plošča / Paul Kalkbrenner: Self

Berlinski mojster potenciometrov Paul Kalkbrenner, ki je očaral že z monolitnim prvencem Superimpose, je občutno razširil območje delovanja in na za en klasičen LP dolgem ploščku preseneča s pestrostjo in razgibanostjo priložene snovi.

Kalkbrenner, sicer nepopravljivi melanholik in ekspert za potenciranje z MDMA-jem povzročenih stanj, se je za pomoč pri oukvirjanjanju pričujočega albuma obrnil kar na cestnega muzikanta, harmonikarja z nekega berlinskega štacjona, katerega mile ljudske viže so poskrbele za uvodnik, medigro in epilog, spotoma pa, nasekljane in posemplane, obogatile Kalkbrennerjev nabor analognih zvokov, ki žlahti njegovo, na tehnu osnovano muziko. Je kdo rekel tehno? Brez strahu. Čeravno o poreklu ni dvoma, so Kalkbrennerjevi prelivi in plimovanja, ki z vsakim pogledom odkrivajo nove nianse, tako presunili notranje tehnične podeljevalce oznak, da bi ga najraje vtaknili v predal z malo bizarno nalepko neo-trance in pozabili na svoje predsodke do svetovne transijade. Kakorkoli že: tričetrt ure prefinjeno strukturiranega pihanja na dušo, od chillout momentov do izbornih plesnih zalogajev vključno s parimi adventnimi krasotami in nekaj zločestimi cvetkami. Kompletna usluga.

+ + + + +