urejanje »
https://www.mladina.si/102382/200607-kul-plosce-mxm/?f=l00lcpg70yg0sfmdtf70lmctc7f7cp

Plošča / Rosanne Cash: Black Cadillac

CD '06, Capitol Records; distribucija: Dallas

MXM
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2006

Video Hurt, priredba Reznorjeve pesmi v interpretaciji Johnnyja Casha, je eden najbolj srhljivih in pretresljivih izdelkov, kar jih je sproducirala umetna potreba po glasbeni televiziji. Ob mojstrskem kontrapunktu vztrajnosti spomina in surove resničnosti, ki življenje, trpljenje, vzpon in padec morda največje ameriške legende v nekaj minutah brez tržne patetike strne v veličastno sleherniško priliko, posvečeni gledalec malodane začuti fizično bolečino. Skratka, o Johnnyju Cashu kot glasbenem mitu je v tem jeziku težko povedati več, kot je povedal Hurt. Kaj več bi lahko dodal sam ali pa nekdo, ki ga ni doživljal kot Johnnyja Casha, marveč kot očeta. Rosanne Cash, Johnnyjeva prva hči iz kratkotrajnega zakona z Vivian Liberto, je album Black Cadillac začela pripravljati že spomladi leta 2003, takoj po izjemnem albumu Rules Of Travel, na katerem v pesmi September When It Comes še zadnjič zapoje s svojim očetom.

Kot hčeri Johnnyja Casha ji ni bilo vedno lepo, še manj lahko, toda Rosanne je kljub temu uspelo izoblikovati prepoznavno poetiko in lasten slog, ki je daleč pred trendovsko nashvillsko razprodajo temeljil na kombiniranju kakovostnih prvin iz tradicionalnega countryja in sodobne ameriške popularne glasbe. Druga značilnost Rosanninega opusa, ki navkljub skoraj tridesetletni glasbeni karieri obsega samo deset studijskih albumov, je iskrenost njene osebno izpovedne lirike, ki prav na zadnjih dveh albumih, na Black Cadillac pa še toliko bolj, sije v svoji najlepši luči. Black Cadillac je Hurt z glasbo in besedami Rosanne Cash, družinski album, ki morje pozabljenih fotografij prelije v dvanajst pesmi, dvanajst trdih lekcij iz obvladovanja čustev in bolečine. Album, ki v grobem predstavlja nekakšno osebno zgodovino in pregled dela Rosanninih prednikov (naslov pesmi The Good Intent je hkrati ime ladje, s katero je leta 1653 ustanovitelj rodbine Cash priplul s Škotske v Ameriko), se odpre s petdeset let starim posnetkom Johnnyjevega glasu, ki pravi "Rosanne, c'mon", zapre pa se z minuto molka oziroma 71 sekundami tišine. Lepa, dovršena, mirna in dostojanstvena plošča.

+ + + + +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa